Janžekovič, Zora, kirurginja (*Slovenska Bistrica, 30. september 1918–† Radenci, 17. marec 2015)

Rodila se je leta 1918 v Slovenski Bistrici. Po osnovni šoli, ki jo je opravila v rojstnem kraju, je nadaljevala šolanje na gimnaziji v Mariboru ter jo zaključila z maturo leta 1938. Po maturi se je vrnila na domačijo Janžekovičevih pri Zg. Polskavi. Odločila se je nadaljevati šolanje na Medicinski fakulteti v Zagrebu. Manjkajoči del pristojbine za vpis na fakulteto je priskrbela sama s prodajo jabolk z družinskega posestva. Tako se začne izjemna življenjska zgodba bodoče zdravnice, ki se je zapisala v zgodovino svetovne medicine.

Študij medicine je vpisala leta 1938 in ga uspešno zaključila leta 1947. Med vojno je 3 leta delala »za hrano in stanovanje« v bolnišnici v Varaždinu. Po zaposlitvi v bolnišnici v Mariboru je leta 1957 dobila specializacijo iz plastične kirurgije, saj je klasična kirurgija bila domena moških kolegov. Zaupana ji je bila oskrba in zdravljenje opeklin. Zdravljenje opečenih bolnikov je potekala na dermatološkem oddelku in je pomenilo le prevezovanje globoke opeklinske rane nekaj tednov. Ko se je opeklinska rana »očistila« mrtvine, so jo prekrili s kožnim transplantatom. Vnetje, ki je opeklinsko rano vedno spremljalo, je bilo vzrok za veliko umrljivost, še posebej otrok. Vsakodnevno prevezovanje ran pa je pomenilo tudi veliko trpljenje opečencev. Porodila se ji je ideja, da bi opeklinsko rano že zgodaj po njenem nastanku očistila odmrlega tkiva s kirurškim rezilom, narejenim iz »navadne« britve, svežo rano pa takoj zaščitila s presajeno kožo.

Svojo metodo je predstavila na kongresu, ki so ga organizirali v Mariboru leta 1968. Njena ideja je bila za tisti čas revolucionarna ter deležna zapisov v dnevnih časopisih doma in v tujini. Na »njenem« oddelku v Mariboru so se vrstili obiski pomembnih strokovnjakov za opekline (čez 250) iz vsega sveta. Vodilni strokovnjaki iz ZDA so med prvimi spoznali vrednost njenega odkritja in že naslednje leto uvedli »njeno« metodo (»tangencialna ekscizija globoke opekline«) v klinično prakso ameriških centrov. Temu je sledila tudi svetovna medicina in zato je danes zgodnja kirurška terapija opeklin po njeni metodi standard za zdravljenje globokih opeklin po vsem svetu.

Danes Medscape uvršča dr. Zoro Janžekovič med 25 zdravnikov, ki so najbolj zaznamovali medicino prejšnjega stoletja, njena metoda pa je sestavni del vseh učbenikov s področja zdravljenja opeklin.

Po njeni nenadni upokojitvi je svojo življenjsko pot nadaljevala daleč od žarometov medicinske stroke. Vendar na njen prispevek razvoju opeklinske kirurgije niso pozabila pomembna mednarodna združenja. Decembra 1992 je bila izbrana za polnopravno članico The New York Academy of Science, leta 2007 pa ji je Evropski klub pediatrov za otroške opekline (European Club for Paediatric Burns) izročil priznanje, poimenovano po njej (»Zora Janzekovic Golden Razor Blade«). Bila je prva v vrsti dobitnikov priznanja, ki ji je veliko pomenilo. Leta 2011 je prejela še priznanje za življenjsko delo združenja American Burns Association. Nato so začela deževati tudi domača priznanja.

Zora Janžekovič je zaključila življenjsko pot v domu starejših občanov v Radencih leta 2015. Njen pepel so raztrosili na Pohorju. V gradu Slovenska Bistrica, ki ga je v zgodnjem otroštvu tako občudovala, kasneje pa je za njegovo obnovo tudi sama prispevala pomemben finančni delež, je danes spominska soba dr. Zore Janžekovič. V njej so razstavljeni pohištvo in slike iz njene hiše v Mariboru ter številni osebni predmeti, priznanja, diplome in zapisi. V svojem rojstnem mestu je ustanovila sklad za štipendije za študij medicine. Svojo hišo s pripadajočim zemljiščem je podarila mariborski Medicinski fakulteti. Univerza v Mariboru ji je leta 2017 posthumno podelila naziv Dobrotnik Univerze Maribor. Ob njeni smrti so se od nje poslovili z nekrologom na prvi strani medicinske revije Burns. 

Vir: Veljko Vlaisavljević: Zora Janžekovič v: Ratej M.. (ur): Osebnosti slovenske medicine, ZRC SAZU, Založba ZRC, 2020.