Izobraževalni programi na Prvi

Klasična gimnazija

---

Gimnazija, na katero so se praviloma vpisovali najsposobnejši dijaki, iz katere je Univerza dobivala najperspektivnejše študente

Od programa splošne gimnazije se razlikuje po nekoliko višji stopnji zahtevnosti, k čemur pripomore latinščina, kot obvezen predmet in stara grščina, kot izbirni predmet.

Osnovne informacije

Filozofija in zgodovina
Razširjen in še poglobljen program filozofije in zgodovine dajeta programu močnejši humanistični poudarek.

Antika in humanizem
Klasična gimnazija v izobraževalno osredje postavlja živo zanimanje za antiko in njeno usmerjenost v človeka kot odločujočo vrednoto, ki je udejanjena v vsakem posamezniku ter zavzetost za svobodo misli.

Znanja iz umetnosti
Dijaki gimnazij potrebujejo za splošni kulturni razvoj tudi znanja in izkušnje iz glasbene, likovne in drugih vrst umetnosti.

Jezikovno usmerjen program
Klasična gimnazija je najbolj jezikovno usmerjena med vsemi gimnazijskimi programi in omogoča veliko izbirnost znotraj gimnazijskega programa.

Latinščina in stara grščina
Nabor izbirnih predmetov za maturo se poveča še za dva – latinščino in staro grščino

Trajanje izobraževanja

Izobraževanje traja štiri leta.

Nadaljevanje študija

Vsi gimnazijski programi omogočajo pripravo na nadaljnji univerzitetni študij.

Vpisni pogoji

Latinščina se poučuje na dveh ravneh, začetni in nadaljevalni. V nadaljevalno učenje latinščine se vključijo tisti učenci, ki so uspešno končali program učenja latinščine v osnovni šoli oziroma so si na drug način pridobili ustrezno predznanje. Ustreznost predznanja pred uvrstitvijo dijaka v nadaljevalno učenje latinščine ugotavlja šola, ki izvaja izobraževalni program klasične gimnazije.

Splošna gimnazija

---

Pridobitev znanja na mednarodno primerljivi ravni, potrebno za nadaljevanje izobraževanja v visokem šolstvu.

Za gimnazijo je značilen globalen, celosten pristop v izobraževanju, ki temelji na kompleksnosti sveta, soodvisnosti in sintezi vednosti iz različnih področij ter razvijanju disciplinarnosti kot pogoja za interdisciplinarno in transdisciplinarno razumevanje sveta. V gimnaziji si dijaki prisvojijo osnove znanstvenih vzorcev na različnih področjih.

Osnovne informacije

Splošna izobrazba
Gimnazija mora zagotoviti dovolj široko splošno izobrazbo in vzpostaviti vednost, ki je skupni temelj za vse usmeritve univerzitetnega študija, hkrati pa omogočati refleksijo o mejah vednosti.

Razvoj na vseh področjih osebnosti
Gimnazija spodbuja razvoj na vseh področjih osebnosti (uravnoteženost telesnega, spoznavnega, čustvenega, socialnega, moralnega in estetskega razvoja) ter razvoj osebnosti kot celote.

Za uspešno nadaljevanje študija
Gimnazija zagotavlja doseganje ustrezne ravni pri vseh treh sestavinah ciljev (znanje, sposobnosti in spretnosti, nekognitivni vidik) oziroma ravni, ki je potrebna za uspešen študij na univerzi in za kasnejši uspeh v poklicu in življenju.

Trajanje izobraževanja

Izobraževanje traja štiri leta.

Nadaljevanje študija

Vsi gimnazijski programi omogočajo pripravo na nadaljnji univerzitetni študij.

E-ODDELEK

---

Je namenjen vsem dijakom, ki bodo predvidoma dalj časa in večkrat odsotni od pouka.

Osnovne informacije

Obveznosti in delo
Dijaki bodo lahko s projektnim delom nekatere obveznosti opravili že v šoli ali na drugačen način. Predvidevamo tudi povsem individualne oblike dela tam, kjer bo to potrebno.

Delo na daljavo
Omogočeno je delo na daljavo s pomočjo spletnih učilnic in ostalih oblik spletnega komuniciranja.

Individualni roki
S pomočjo pedagoških pogodb bodo lahko določeni individualni roki za opravljanje šolskih obveznosti

Koordiniranje šolskih obveznosti
Posebno skrb bomo namenili koordinaciji šolskih obveznosti z mentorji oziroma trenerji v klubih, društvih oziroma drugih organizacijah udejstvovanja dijakov in dijakinj.

Vpis v E-ODDELEK

Za prijavo v ta oddelek učenci že v »Prijavo za vpis v začetni letnik srednje šole« v rubriko »izobraževalni program« vpišejo gimnazija: e-oddelek.

Razporeditev sprejetih dijakov bo objavljena skupaj z razporeditvami v ostale oddelke programa gimnazija

Posebni primeri

Prijava dijaka v ta oddelek ne vpliva na sprejem v splošni program. To pomeni, da so dijaki, ki so sprejeti v splošni program in ne bodo izbrani v ta oddelek, uvrščeni v katerega od ostalih oddelkov splošne gimnazije.

Če bo preveč prijavljenih za ta oddelek ali za posamezni tuji jezik, bomo izvedli izbor dijakov po individualnem pogovoru s kandidati.

Trajanje izobraževanja

Izobraževanje traja štiri leta.

Nadaljevanje študija

Vsi gimnazijski programi omogočajo pripravo na nadaljnji univerzitetni študij.

Maturitetni tečaj

---

Namenjen je vsem, ki bi želeli študirati v univerzitetnih študijskih programih, a nimajo opravljene splošne mature. Uspešno opravljen maturitetni tečaj omogoča pristop k splošni maturi.

Pogoji za vpis

V maturitetni tečaj se lahko se lahko vpišejo kandidati, ki so:

• končali tri ali štiri letne srednje šole in imajo opravljen zaključni izpit ali poklicno maturo, ali
• končali tretji letnik gimnazije, če so prekinili izobraževanje za najmanj eno leto, ali
• opravili preizkus znanja na ravni 3. letnika gimnazije

Organizacija pouka

Na teden je 30 ur pouka, od tega je pri vsakem predmetu ena ura namenjena konzultacijam.

Pouk poteka večinoma v dopoldanskem in zgodnjem popoldanskem času, vendar lahko kakšen dan v tednu tudi v večernih urah.

Obiskovanje pouka

Prisotnost pri pouku je obvezna. Upoštevajo se določila Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah.

Odsotnost od pouka je lahko opravičena le z zdravniškim opravičilom.

Ocenjevanje znanja

Znanje se ocenjuje v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v gimnazijah.

Zaključek izobraževanja in pristop k maturi

Kandidat uspešno zaključi maturitetni tečaj, če je pozitivno ocenjen pri vseh predmetih. S tem dobi pravico do pristopa k maturi.

Nadaljevanje študija

Vsi gimnazijski programi omogočajo pripravo na nadaljnji univerzitetni študij.