Moje povprečje ocen v vseh štirih letnikih gimnazije je nihalo med dobrim in prav dobrim. V zadnjem razredu se je ustavilo pri štirici. Zato se mature nisem ravno bal. Upal sem na prav dober uspeh. Toda življenje je polno presenečenj.
Berite, kako se je vse prekucnilo na glavo.
Potekanje: slovenski jezik OK. matematika enako. Nemški jezik, kemija: ni bilo težav.
Na vrsti je zgodovina. V meni nič strahu, nič tesnobe. Zadnje vprašanje: imenuj narodne izdajalce. Strela z jasnega neba! Narodni izdajalci? Izdajalci naroda? Še malo prej so bili vsi v moji glavi, zdaj, ko bi jih moral imenovati, ni več nobenega. Komisija čaka, čaka. Nekdo zakašlja. Moja draga razredničarka me gleda, gleda. Telepatsko mi pošilja imena, priimke. Moj sprejemnik ne deluje. Nič. Niti enega priimka, niti enega imena v moji glavi. Popolna praznina. Spet nekdo zakašlja. Predsednik komisije me spodbuja: No, Marjan, saj jih poznaš. Nič. Nič, nič, nič. Čutim in vidim, da člani maturitetne komisije kar ne morejo verjeti. To vendar ve tudi šolska snažilka. Ta imena bi naštel tudi kurjač ... Nič. V spominu blokada. Popolna nula. Oni pa čakajo. Nekdo zakašlja. Nekdo se presede. Zgodovinar stiska pest. Prav vidim, kako jo krčevito stiska in gleda jezno, mrko.
Ta mučna tišina traja, traja. Nazadnje odrešitev. Rečejo, naj grem na hodnik. Da me bodo poklicali.
Poklapano odidem. Tako, zdaj sem na hodniku. Skušam se spomniti teh prekletih izdajalcev našega naroda, izdajalcev SFRJ! Hodim sem in tja, sem in tja, hodim, vrtam, vrtam, NIČ.
Končno me pokličejo. Vprašanje: No, si se spomnil?
Molčim.
Mila naša razredničarka, srčno dobra, reče ljubeče: No, Marjan, pa saj te vendar veš, gotovo veš.
Nič. Praznina.
In tako se je končalo. Milostni dar. Dejanje milosti. V maturitetnem spričevalu imam zgodovino ocenjeno z dvojko (2!).
Pozneje mi je nekdo povedal, da so člani komisije (medtem ko sem čakal na hodniku) skušali ugotoviti: Ali res ne ve? Ve, pa noče povedati? Torej je politično … In zadnja možnost: resnična in nenadna blokada spomina. Iz neznanih razlogov.
Maturo sem torej uspešno opravil … z zadostnim uspehom.
Še zdajle, ko to pišem, se izdajalcev slovenskega naroda med drugo svetovno vojno NE spominjam. Kam vselej poniknejo? Ponikalnica v jamskem sistemu Spomina. Katastrofa!
Nekdo mi je mnogo let pozneje govoril: V življenju vsak človek samo odigra svojo, do vseh podrobnosti v možgane vtisnjeno vlogo. Torej, Marjan, če bi te vprašali: Kateri individui so med drugo svetovno vojno odigrali vlogo izdajalcev našega naroda? Če bi te tako vprašali … bi se gotovo spomnil.
In glej, imena in priimki so se takoj pojavili. Takrat.
Zdaj jih pa spet ni več nikjer.
G., 8. junija 2020