(FOTO) Razstava Gregorja Pörša - Beg v Eden

Po štirih letih likovne delavnice in po štirih letih prijateljstva je enemu izmed naju uspelo pripraviti razstavo. Že    res, da je štiri leta najraje ustvarjal skoraj sam v kabinetu v likovni učilnici, ampak sem res vesela in ponosna, da    njegova dela niso ostala skrita in da imamo danes možnost si ogledati njegovo razstavo. Beg v Eden.    

       Morda najbolj udoben kavč v dnevni sobi in knjiga v roki, večerni sprehod ali pa nekaj bolj oddaljenega, nekaj        posmrtnega, nekaj, kar ne vemo zares kako izgleda. Morda pa bi vaš Eden raje zadržali zase, ga ne delili z        ostalimi, ker je le in samo vaš.        

       Nimajo samo umetniška dela različnih interpretacij. Že naslov Gregorjeve razstave jih ima.    

       Gregorja sem vprašala, kaj je mislil s tem naslovom. Vedela sem, da ni apeliral na nič krščanskega. Odgovor: beg        v domišljijo. Domišljija = raj. Nekaj nedotakljivega pa vseeno tako blizu vsakemu človeku. Domišljija je pot v        neznano, pot tja, kamor našemu telesu morda ni omogočeno. Moč domišljije pa – neskončna. Že če samo        zaprete oči in poskusite poiskati konec vaših misli, ugotovite, da ga ni. V domišljijskem svetu ni meja, ni        nedosegljivega in nedoumljivega. In ta vaš lastni majhni svet, ki ga ne rabite deliti z nikomer, je vaša prednost.        Le izkoristiti jo morate znati. In Gregor je svoj domišljijski svet vnesel v svoje slike. S čopičem in gobico je        abstraktnost svojih misli prelil na platno. Zato ni nujno, da bodo njegova dela v nas vzbudila enake občutke in        razlage, kot jih je on želel izraziti z barvami. In konec koncev to sploh ni pomembno. Morda se boste vprašali,        kaj je sploh želel povedati s tem, ali pa vas bodo spomnila na nek oddaljen trenutek, ki je nekaj časa ležal v        pozabi vaših misli. In če boste, je Gregorju uspelo. Uspelo mu vas je prepričati, da vsaj za trenutek pobegnete iz        realnosti in se potopite v tok vaših misli, v vaš svet.    

       Pred čem natančno je bežal Gregor, ne vem. Vem pa, da je posledica njegovega pobega ta razstava. In za to je        že moral imeti dober razlog, če ne druga to, da smo danes tu. Zato upam, da boste uživali v delčku        Gregorjevega domišljijskega sveta. Tebi Gregor pa, da nikoli ne pozabiš veselja, ki si ga čutil, ko si z gobico za        pomivanje posode v petek popoldan tapkal po teh platnih in da boš v slikanju vedno našel svoj Eden.    

       Avtor besedila:  Lana Podlesnik