Začetek na Maistrovem trgu

Vse se je začelo na Maistrovem trgu pred »našo fontano«. Bila sem prestrašena, stiskalo me je v prsih, a po drugi strani sem komaj čakala, da zares postanem dijakinja »PRVE«. Nisem vedela, kaj vse me čaka v naslednjih štirih letih, kakšne sošolke in sošolce bom imela, kako strogi bodo profesorji… Skratka imela sem neskončno vprašanj, ki jih ima vsak dijak ob vstopu v srednjo šolo. A kar hitro sem spoznala, da je bil ves ta strah zaman, sledila so nepozabna štiri leta in neskončno spominov.

Ko sedaj brskam po spominih iz tistih let, me navdajajo lepi občutki. Nikakor ne morem izbrskati spomina, ki bi ga lahko posebej izpostavila. Spominjam se tistih sladkih, toplih trenutkov, pa tudi tistih bolj grenkih, vsi pa so v meni pustili nek pečat. Spomnim se vseh učiteljev, ki so nas učili… spomnim se neskončno vprašanj, ki smo jih dobili pri geografiji pred vsakim testom…, spomnim se učiteljice angleškega pouka in njene izjave »kruci buci«, vedno ko se je razburila…, spomnim se zanimivih hipotetičnih vprašanj pri urah biologije…, spomnim se ur plavanja v Pristanu…, spomnim se, kako smo pri kemiji sedeli v vrsti po abecedi…, pa vseh tistih šolskih ur, ko sem vsa prestrašena upala, da učitelj ne pokliče mojega priimka, ker nikakor čez vikend nisem našla dovolj časa, da bi se spravila za knjige.

Poleg spominov iz šolskih klopi pa so seveda najbolj sladki spomini iz številnih izletov, ki smo jih doživeli v okviru obveznih izbirnih vsebin. Obiskali smo Dunaj Budimpešto, Prago, Grčijo,…Na teh izletih smo se dodobra spoznali med sabo in razvili številna prijateljstva. 

A kar je najpomembnejše, Prva mi je dala vse, kar sem potrebovala, da sem osebno dozorela, postala odgovorna oseba in nenazadnje, dovolj znanja, da sem brez večjih težav zaključila študij matematike.