Gimnazijska leta so se mi vtisnila v spomin kot lepa, sproščena, polna dogodivščin in anekdot. Od shranjevanja česna v šolski omarici za odganjanje vampirjev do razredne mikrovalovne za peko kokic … In kdo bi lahko pozabil na lignja v fontani?!
Ko se danes spomnim na te čase, je moja prva misel, da so bila to leta, ki so me izoblikovala.
Sem informatik – programer. Lahko rečem, da sem kar uspešen. Sodeloval sem pri projektih, ki imajo skupno več kot 500 milijonov uporabnikov. Delati sem pričel kot izredno zelen novinec, skozi leta sem nabiral izkušnje in si ustvaril dobro kariero.
Kljub vsemu času in trudu, ki sem ga moral vložiti v to, ne bi bil nikoli tako uspešen, če ne bi bilo profesorjev Prve, ki so me vodili na pravo pot. Preden sem prišel na Prvo, sem bil prepričan, da bom šel študirat kemijo, saj je bila to vedno moja strast, že v otroških letih. Sem pa hitro spoznal, da ta pot ni zame.
Kmalu po začetku prvega letnika sta me vzeli pod svoje okrilje naši fantastični profesorici informatike, prof. Ksenija Bračič Bračko ter kasneje tudi prof. Dagmar Savnik. Iskreno lahko rečem, da ne bi postal to, kar sem, če mi ne bi vsa moja dijaška leta vlivali poguma, da sem razvil svoje sposobnosti. Organizirali smo krožke, sodelovali pri raznih projektih, pomagali vzpostaviti eduroam omrežje na Prvi, pa še mnogo drugega. Omogočili sta mi celo obisk delavnic/certifikacije na FERI-ju! Odlično smo se razumeli, saj nas je družila ista strast do napredka na tem področju.
Seveda so pri moji rasti sodelovali tudi drugi profesorji Prve. Pravzaprav je bilo zanimivo, da sem se izredno dobro razumel z našo profesorico slovenščine, prof. Darjo Pečovnik (če to berete, lahko brez slabe vesti dodate “konfuzno” na vrh strani, kot pri večini mojih spisov). Zanimivo pa zato, ker je, z nekaj izjemami, slovenščina bila predmet, ki ga nikoli nisem maral. Kljub temu je profesorica sprevidela, da verjetno nikoli ne bom dober slavist in da to ne bo smer mojega študija. Vendar je naredila vse, kar je bilo v njeni moči, da sem lahko popravil pogosto slabe ocene. Še zdaj se spomnim njenega veselega nasmeška, ko sem na maturi dobil bolj “tehnično orientirano” temo, in je vedela, da bom vsaj nekaj znal in nekako zvozil. Imela je dovolj razlogov, da me ne bi marala, vendar je bila do mene več kot fer, za kar ji bom vedno hvaležen.
Hvala profesorjem in čestitke ob visokem jubileju!
----------------------------
Miha Krajnc, razvijalec programske opreme Outfit 7