23. 7. 2020

Uspešno izobraževanje kljub profesionalnemu športu

Avtor objave: Mima Jaušovec / Dijakinja do leta: 1975

Prejšnja Naslednja

1. b na Prvi gimnaziji Maribor sem začela obiskovati leta 1971. Moje ukvarjanje s tenisom je bilo takrat že zelo resno, veliko je bilo potovanj in nihče ni vedel, kako bo sploh potekalo moje srednješolsko izobraževanje. V tistem času se o profesionalnem športu, kot ga poznamo danes, ni govorilo, posebni športni razredi pa še seveda niso obstajali. Imela sem srečo, da je takratni ravnatelj Prve imel razumevanje in očitno tudi neko vizijo, saj smo se dogovorili, da bom v času turnirjev lahko upravičeno manjkala od pouka in po koncu turnirjev pridobivala ocene z ustnim ocenjevanjem pred komisijo. Imela sem super sošolke, ki so mi vedno priskrbele zapiske. Večinoma sem se učila kar na turnirjih med tekmami, doma pa sem imela večkrat inštrukcije matematike. Ključno vlogo pri mojem uspešnem izobraževanju na Prvi je imela moja razredničarka prof. Jelena Planinšec, ki je uspešno koordinirala ves proces, predvsem povezavo med profesorji. Še danes sem ji hvaležna za njeno strogost in zahtevnost pri francoščini, ki mi je na številnih potovanjih še kako prav prišla. Nekateri profesorji so bili tudi skeptični, ali mi bo uspelo končati šolanje na takšen način, še posebej profesor za matematiko. Ampak moja trma, vztrajnost in vera v uspeh ter seveda podpora vseh vpletenih so se obrestovali. Najtežje je bilo v zadnjem letniku, saj sem vedela, da me na koncu šolskega leta čaka matura. Takrat je moja športna pot bila že zelo profesionalna. Bila sem že najboljša mladinka na svetu, a kljub temu je bilo uspešno zaključiti šolanje zame in moje starše zelo pomembno. Odločila sem se, da za nekaj mesecev postavim tenis na stranski tir. Zadnji letnik mi je tako uspelo končati z odličnim uspehom, kar je v tistem času pomenilo, da ni bilo treba opravljati mature. Zares sem bila presrečna, da mi je to uspelo, pa čeprav je zato moj teniški vzpon za nekaj časa zastal.  

Prva gimnazija Maribor je tako že takrat (kot ena izmed prvih šol v takratni državi) začela z menoj pilotni projekt izobraževanja profesionalnih športnikov. O šolanju, kot ga poznamo danes, o športnih in drugih oddelkih s prilagojenim načinom dela, v tistem času še ni bilo govora.

Zato sem hvaležna in ponosna, da smo skupaj prispevali k razvoju in začetku posebnega statusa športnikov. 

Ste izpustili zgodbo? Poiščite jo na seznamu zgodb ali se prijavite na naše e-novice.

Seznam objavljenih zgodb Prijava na e-novice