30. 7. 2020

Srednješolski državni prvaki

Avtor objave: Uroš Planinšič / Dijak do leta: 2017

Prejšnja Naslednja

Na kaj pomislite, ko slišite besedi Prva gimnazija ali zagledate lepotico na Maistrovem trgu? So to dobre ali slabe stvari? Jaz pomislim na dobre, pozitivne stvari, na prijatelje, sošolce, sosošolce, športna tekmovanja in mnoge druge stvari. Nekako, če dobro pomislim, so le redki slabi spomini na štiri leta, ki sem jih preživel na Prvi gimnaziji. Najbolj se mi je v spomin vtisnilo šolsko leto 2015/16, ko sem obiskoval 3. letnik e-oddelka, ki je bil namenjen športnikom in kulturnikom. Pravijo, da od tod dalje gre zares, da se moraš še bolj potruditi za ocene, saj boš tako lažje sprejet na fakulteto, kjer si želiš nadaljevati učno pot. Zato sem si vedno predstavljal, da bo sedaj vse težje, ampak nenavadno je ravno 3. letnik, vsaj zame, bil najlažji od vseh. Povrh tega, da sem v šoli zelo užival, smo skupaj s fanti postavili zgodovinski mejnik Prve gimnazije. 

Na začetku šolskega leta je običajno potekalo tekmovanje v odbojki na mivki. Tisto leto se nam ni uspelo uvrstiti na finalni turnir. Naše misli so vsa leta bile bolj usmerjene na tekmovanja v dvoranski odbojki. Na ekipo, da bi morali doseči dobre rezultate, ni nihče pritiskal. Tudi fantje sami nismo na sebe polagali preveč pritiska. Naš cilj je bil, da se zabavamo, damo priložnost vsem, da igrajo in predvsem, da lahko manjkamo pri pouku. Spomnim se, da smo se vsi v ekipi veselili turnirjev, saj smo vedeli, da nas čaka zabaven dan. Navadno je nekdo zamudil na zbor ali pa zamešal šolo, na kateri so se igrale tekme. Zabavno je bilo tudi, kako je profesor Kranjc, ki je bil naš trener, vedno, ko smo zgubljali, nervozno spremljal tekmo ob igrišču – mi na igrišču pa smo se smejali, saj smo vedeli, da imamo vse pod nadzorom in da bomo na tekmi zmagali.

Šola je dobro poskrbela za nas, ko smo odšli na turnirje. Bogate dnevnice so nam omogočile, da nismo bili lačni in žejni in še je ostalo za kakšno sladico ali kavico. Mislim, da je ravno dobra volja vseh igralcev in močan ekipni duh bilo tisto, kar nas je naredilo boljše od drugih. Z ogromno smeha, zabave ter seveda truda se nam je tisto leto uspelo uvrstiti v državni finale v Ljubljani. Ker je bil to za šolo velik dogodek, saj so se ekipe iz Prve gimnazije le redko uvrstile v finale, nam pa je to uspelo že drugič, je šola organizirala avtobus za dijake, ki so nas želeli spodbujati v velikem finalu. Tako smo na dan finalnega turnirja skupaj z navijači in veliko željo po zmagi odpotovali v Ljubljano. Nismo si želeli ponoviti rezultata iz prejšnjega leta, ko smo končali sicer na visokem 3. mestu, želeli smo si zlatega odličja. To je bil prvi turnir tisto leto, katerega smo od začetka do konca vzeli resno, kar se je na koncu tudi obrestovalo. Ravno ta sproščenost ekipe in dobra povezanost med fanti sta bili ključ do končne zmage in osvojitve prvega naslova državnega prvaka za Prvo gimnazijo Maribor. Odbojkarska ekipa fantov, ki smo jo sestavljali: jaz, Gal Slaček, Nejc Miklošič, Tine Šuster, Andrej Ledinek, Žiga Čopi, Tit Kovačič, Matic Malnar, Marsel Škorjanec Lekš in profesor Bojan Kranjc na čelu, je 10. marca 2016 v Ljubljani na Gimnaziji Šiška osvojila naslov srednješolskega državnega prvaka, kar je bil tako za gimnazijo kot za nas fante velik uspeh. 

Ravnatelj gimnazije nas je ob našem uspehu lepo sprejel v svoji pisarni, kjer nam je sporočil, da si lahko izberemo nagrado za naš uspeh. Seveda je bilo idej nešteto. Ker nam ravnatelj ni mogel izpolniti želje in v redovalnico vpisati petk, kot smo si sprva zaželeli, smo čez čas na nagrado pozabili in tako na koncu, po lastni krivdi, ostali brez nje. Ostal pa nam bo večen spomin na ekipo, ki je delovala kot družina in skupaj uspela premagati vse srednje šole v Sloveniji in tako postala srednješolski državni prvak v dvoranski odbojki.


Ste izpustili zgodbo? Poiščite jo na seznamu zgodb ali se prijavite na naše e-novice.

Seznam objavljenih zgodb Prijava na e-novice