Prva me je nedolgo nazaj izpustila iz svojega objema udobja in nepopisne pripadnosti, ki jo čuti vsak, ki je rasel med zidovi te veličastne zgradbe, za katero kot osnovnošolka nisem verjela, da je šola in ne kakšna strogo zavarovana kulturna znamenitost.
Kaj napisati, da se ji zahvalim? Kako naj se ji oddolžim? Zame je bil prvi korak ''v svet'', ko sem se vpisala na Prvo. Takrat ogromen korak, nekaj let kasneje le korak. Zdaj hodim naprej. Ampak še vedno imam ta priokus, ki se ga ne morem znebiti. Občutek, da sem še vedno tam. Na Prvi. Udobno mi je. Pot od avtobusa do šole mi je že dolgočasna. Kodo omarice še vedno včasih pozabim. Obkrožena z ljudmi, ki iščejo. Iščejo znanje. Iščejo pravo družbo. Iščejo sebe. Iščemo skupaj, kaj iz učilnic odnesti za življenje. Za vedno. Iščemo nove lokacije za malico. Čakanje v vrsti za sendviče pred Mlinarjem ni več tako razburljivo. Pa še podražili so jih. Razmišljam. Berem. Pišem. Računam. Se rahlo dolgočasim pri fiziki. Ah, spet športna v fitnesu. Gledam na uro. Klepetam. Iščem mladonagubana gorovja na zemljevidu. ''Profesorica, a nas spustite malo prej, ker je to naša zadnja ura?'' Komaj čakam kavo v Čajeku, kjer bom preživela čas po pouku, medtem ko bom čakala na pevski zbor. Hitim na Prvi oder, kjer po dnevu, ki mi je minil prehitro, lahko zadiham in ustvarjam. Počutim se varno in srečno, da svoje dni preživljam na Prvi in postajam del tradicije. Pišem svojo zgodbo. Skromno zgodbo v morju zgodb ljudi, ki jim je Prva krojila življenje. Ko zapuščam oder, se že temni. Med vožnjo domov se mi zapirajo oči. Moja duša je polna. Težko bo. Stopati korake naprej. Tokrat malenkost večje.
Ne želim ga izgubiti. Priokusa namreč. Izgubila bi spomine na najlepše dni, na ljudi, ki sem jih spoznala, na profesorje, ki so me naučili veliko več, kot je od njih zahtevano.
Prva ni bila le krojilec mojih srednješolskih dni, verjamem, da bo spomin nanjo krojilec mojega življenja. Vedno bom Prvogimnazijka. Ampak treba je hoditi naprej. Ta kratka zgodba je le eden od mnogih slovesov od Prve. Maham ji, s priokusom, vendar hodim lažje.