Moja anekdota se prične ... Tukaj se ustavim in v SSKJ za vsak slučaj pogledam točno definicijo besede anekdota, da ne bo napake že pri drugi besedi. V slovarju piše: "Kratka, duhovita zgodbica o znamenitem človeku." Pomislim: "Hja, znamenit ravno nisem ..." Prečrtam oz. v teh "modernih" časih pritisnem nekaj tipk na računalniku in poskusim znova, tokrat enostavneje.
Moja zgodba se najverjetneje prične v precej nedavnejši preteklosti kot kakšna druga v tej zbirki. Vrniti se moramo le približno dva tedna nazaj, ko sem od nekdanjega razrednika dobil povabilo, da kot nekdanji dijak Prve napišem nekaj besed za zbirko zgodb ob 170. obletnici gimnazije. Čez nekaj dni dobim tudi navodila, kjer piše, da vsebinsko in tematsko ni strogih omejitev in navodil. V trenutku sem dobil povsem enak občutek, ki sem ga velikokrat imel ravno v gimnazijskih letih, ko smo pri eseju pri slovenščini dobili kratek seznam opornih točk, na podlagi katerih je bilo treba napisati nekaj strani razprave. Za takšne stvari nikoli nisem imel dovolj dobrih idej, da bi z njimi v šolski klopi stran za stranjo pridno polnil polo. Po razmisleku pa sem vseeno spoznal, da je tokrat drugače. V mojem spominu je shranjeno dovolj dogodkov in prijetnih občutkov iz štirih let na Prvi, da tokrat najverjetneje ne bo toliko problemov.
Največ spominov imam seveda iz četrtega letnika. V tem času smo vsi že veterani gimnazije in glavni na šoli. Ta občutek verjetno še pojača dejstvo, da se četrtemu letniku prepusti najvišje nadstropje šole. Naš oddelek (4. e) je bil dodatno tudi povsem na sredini stavbe, kar je omogočalo odličen pregled nad celotnim Maistrovim trgom in še dodatno vzbujalo občutek, da nismo le glavni na šoli, temveč glavni v mestu.
Če se sedaj ozrem na vsa štiri leta na Prvi v celoti, bi redkokatero stvar želel spremeniti. Imel sem odličen oddelek, ki je kljub občasnemu pojavu trenj, ki so verjetno prisotna v vsakem srednješolskem oddelku, stopil skupaj in deloval s skupnimi močmi, ko je bilo to najbolj potrebno. Seveda tukaj nikakor ne smem pozabiti našega razrednika, ki nam je pomagal v najtežjih trenutkih in brez katerega bi veliko težje premagali vse ovire na poti do mature. Še enkrat hvala za vse!
Po opravljeni maturi, kot sem izkusil na svojem primeru študija fizike, lahko potrdim, da Prva predstavlja odlično odskočno desko za nadaljevanje izobraževanja na univerzitetni ravni. Prepričan sem, da lahko to dejstvo posplošim tudi za vse ostale študijske smeri in področja, ter upam, da mnogim nekdanjim in sedanjim dijakom pomaga skočiti do zvezd ali morda tudi dlje.