3. 11. 2020

MAKS DURJAVA

Avtor objave: Roman Mirnik, Tjaša Šimunič /

Prejšnja Naslednja

Maks Durjava se je rodil 8. 12. 1915 v Mariboru očetu Maksu in mami Ani. Končal je ljudsko šolo in se vpisal na Državno realno gimnazijo, predhodnico današnje Prve gimnazije Maribor, ki jo je obiskoval med letoma 1926 in 1934.

Po končani realni gimnaziji se je vpisal na oddelek ladjedelništva tehnične visoke šole v Zagrebu, kjer se je vključil v razne študentske organizacije. Kmalu je prišel v stik s Komunistično mladino Jugoslavije (SKOJ) ter se navdušil nad komunizmom in programom Komunistične partije Jugoslavije, katere član je postal leta 1936. Zaradi njegovih političnih nazorov so ga oblasti stare Jugoslavije preganjale od leta 1934 pa vse do okupacije.

Za partijo je opravljal različne naloge, med drugim je pomagal pri organizaciji partijske šole v Zagrebu in pri partijskem tisku. Veliko je potoval, leta 1938 je bil za izredne naloge poslan v Nemčijo in na Češkoslovaško, leta 1940 pa celo v Italijo. Leta 1940 je prevzel položaj odgovornega urednika Ljudske pravice, ki je izhajala v Zagrebu, sodeloval je tudi z Edvardom Kardeljem. Že pred okupacijo je bil vpleten v ponarejanja raznih dokumentov skupaj z Dragutinom Susovićem, po okupaciji pa se je ukvarjal še s ponarejanjem raznih prepustnic, potnih listov, legitimacij in drugih dokumentov, predvsem tistih, ki so jih izdajali okupator, nova vojaška oblast in ustaška vlada. Maks Durjava se je največ ukvarjal z nabavljanjem foto-materiala in papirja za lažne dokumente ter dostavljanjem ponarejenih papirjev. Imel je pomembno vlogo pri oddajanju prve ilegalne radijske postaje Komunistične partije Jugoslavije v Zagrebu. Sodeloval je tudi s Tonetom Tomšičem, Radetom Končarjem in Dušanom Kvedrom.

Julija 1941 je padel v zasedo ustaški policiji, ki je obkolila hišo, v kateri je ilegalno živel. Vračal se je z dela za partijo, kljub prigovarjanju kolegov po zapovedani policijski uri. Policija ga je aretirala in privedla pred naglo sodišče. Tiskarne ni izdal, a so jo njegovi sodelavci kljub temu preselili. Naglo sodišče ga je v Zagrebu obsodilo na smrt že avgusta.

Kazen so izvršili 26. avgusta 1941. Maksa Durjavo so ustrelili v maksimirskem gozdu v predmestju Zagreba. Preden je padel, naj bi dvignil pest in vzkliknil: »Hrvatski narod platit će vam to! Živela Komunistična partija!«

Truplo Maksa Durjave so prepeljali na Inštitut za sodno medicino. Antun Biljen, takratni pomočnik na inštitutu, je kasneje povedal, da naj bi takratna ilegalna organizacija Osvobodilna fronta skrivaj fotografirala njegovo truplo. To fotografijo, na kateri naj bi se videla stisnjena pest, so skrivaj poslali štabu partizanskega odpora. Truplo Maksa Durjave so nato verjetno z inštituta odpeljali v Rakov potok.

Okupator in vojna oblast je preganjala tudi Maksovo družino. Leta 1941 so njegovega očeta, mamo in tri sestre izgnali iz Maribora in odpeljali v zbirno taborišče Bosanska Gradiška. Oče je dosegel, da so družino preselili v Ljubljano. Tu so vsi tako ali drugače sodelovali z Osvobodilno fronto, okupacijske oblasti pa so jih preganjale, nekatere člane tudi zaprle.

8. februarja leta 1961 so v Mariboru otvorili nove prostore osnovne šole, ki so jo po Maksu Durjavi poimenovali Osnovna šola Maksa Durjave.


Ste izpustili zgodbo? Poiščite jo na seznamu zgodb ali se prijavite na naše e-novice.

Seznam objavljenih zgodb Prijava na e-novice