5. 10. 2020

KLASIČNA IN EVROPSKA ZGODBA NA PRVI GIMNAZIJI V MARIBORU

Avtor objave: Vasiljka Prosnik /

Prejšnja Naslednja

Profesorica slovenščine na Prvi gimnaziji v Mariboru sem postala leta 1972 in ostala štiri desetletja. Ta leta so bila zelo raznolika, saj so prinesla številne izzive in izkušnje, kot da bi zamenjala kar nekaj delovnih mest. 

Zadnje obdobje sta zaznamovali dve zgodbi, klasična in evropska. Vsaka zgodba razporeja dogajanja v smiselnem zaporedju, da dosežejo zaplet, vrh in nato razplet. Zgodbi klasične gimnazije in evropskih oddelkov pa sta nekaj posebnega. Obe sta vpleteni v širši časovni in družbeni kontekst. Začetki prve segajo več kot 200 let nazaj, ko so se številne generacije oblikovale v duhu klasično-humanistične tradicije in vrednot, evropski oddelki pa so se navezali na vstop Slovenije v evropsko skupnost narodov.

Devetdeseta leta prejšnjega stoletja so prinesla ponovno rojstvo gimnazije. Od leta 1981 do 1990 je na stavbi visel napis Srednja družboslovna šola. Zavedali smo se, da je kljub velikemu številu predmetov izobraževanje na naši šoli osiromašeno. Trudili smo se ga obogatiti. 

V okviru družboslovno-jezikovnega programa smo razvijali klasično-humanistično smer kot zametek klasične gimnazije, ki je bila znova uvedena leta 1996. Na predstavitvah po osnovnih šolah in ob informativnih dnevih smo poudarjali, da v klasično gimnazijo vabimo dijake, ki hočejo in zmorejo več in da izbor obveznih in izbirnih predmetov daje dijakom idealne osnove za vse smeri študija. Delo v razvojno-evalvacijskem timu nas je povezovalo in z veseljem smo delali z dijaki. Klasiki so razvili občutek pripadnosti, saj so v okviru programa bili vpeti v številne dejavnostih poleg pouka, kot so z antiko povezane gledališke predstave, ekskurzije po domovini, v Rim, v Grčijo, v Italijo in na arheološke tabore. Živo se spominjam, da sem jih kot razredničarka spremljala v Rim. Na naporno potovanje so se pripravljali tudi kondicijsko, da ne bi bili videti utrujeni. Tega nikakor ne bi želeli priznati. Uživali so ob odkrivanju rimskih antičnih znamenitosti in jih poustvarjali na različne načine. Podobno bogato so sprejemali program maturantskih ekskurzij. Ko jim je na primer turistični vodič predlagal družabne igre na plaži, so se odločili za kviz, ki je na zabaven način povezal to, kar so novega spoznali. 

V okviru prireditve KLASIČNI DNEVI pa zasije »luč iz preteklosti» še danes. Namenjeni so sedanjim, nekdanjim in bodočim dijakom klasične gimnazije ter vsem, ki so jim blizu antika, latinščina in humanistika.

Zgodba KG na Prvi se nadaljuje, ostaja samostojen gimnazijski program. Nove generacije se uspešno vzpenjajo Per aspera ad astram ali Po trnovi poti do zvezd in dokazujejo, da so si na šoli širili obzorja in na koncu zreli opravili maturo, mnogi med njimi zlati ali celo diamantni.

Naša šola je sodelovala tudi v projektu Posodobitve gimnazije in je leta 2004 kot ena od štirinajstih gimnazij v Sloveniji uvedla EVROPSKI ODDELEK, ki je pomenil programsko prilagoditev. Izražal je evropsko dimenzijo, ki je temeljila na poudarjanju zavesti, da pripadamo skupnemu prostoru, ki nikakor ne zanika različnosti in posebnosti vsake države ali naroda.

Postala sem koordinatorka projektnega tima. Usklajevala sem nova področja in nove oblike dela. 

Na vprašanji Zakaj si se odločil/a za EO in Kakšna so tvoja pričakovanja, so dijaki v svojem Časopisu evropskih razredov ČER odgovarjali:

»EO je nekakšna nadgradnja splošne gimnazije, zato sem se odločila zanj. Zelo me zanimajo tuji jeziki in spoznavanje novih ljudi.« (Špela)

»Za EO sem se odločil, ker se zelo veselim narodne in mednarodne izmenjave.« (Rok)

»Za EO sem se odločil, ker se mi je zdel koncept zanimiv in ker sem ponosen Evropejec.« (Andraž)

Na vprašanje, Kaj mi je všeč v evropskem oddelku, so odgovorili:

 »Veliko se dogaja na šoli in nikoli ni dolgčas.« (Ana)

»V okviru izmenjav spoznavaš nove ljudi in kraje in se zabavaš ne glede nato, od kod so. Tudi odnos med dijaki in profesorji je bolj sproščen.« (Lara)

»Med izmenjavo smo naredili veliko fotografij in ko smo mi nenehno vpili «slikaj«, so se Čehi zvijali od smeha. Šele nato smo zvedeli, da beseda »slikaj« pomeni v češčini »sleci se«. (Karmen in Katja) 

»Všeč mi je zelo raznolik in razgiban pouk.« (Tea)

»Navdušuje me pouk angleščine z rojstnim govorcem.« (Kristian) 

»Zelo mi je všeč, da sta 1. c in 4. c najboljša razreda na šoli.« (Norman)

V prvem letniku smo začeli z narodno izmenjavo. Prvih korakov učenja vlog gostitelja in gosta smo se učili z dijaki in kolegi iz Brežic, Kočevja, Nove Gorice, Kamnika, Celja in Idrije. Kar tekmovali smo, katera gimnazija bo pripravila boljši program. Predstavitev mesta je bila obvezna tudi v tujem jeziku. Izvedli smo projektni dan, ko so se na isto temo povezali različni predmeti. Zvečer pa smo se predstavili z umetniško sproščenim programom in predstavitvijo za starše.

V drugem letniku smo se povezali s Češko-angleško gimnazijo iz Čeških Budjejovic. Program je bil razporejen na več dni in zelo bogat na obeh straneh.

Evropski oddelki so prinesli nekaj novih predmetov. Pri nekaterih smo izvajali strnjene oblike kot na primer pri Slovenski književnosti in prevodih ter Družbenih vlogah slovenščine ali pa so se dodatno uresničevali z ekskurzijami kot Evropske študije. Vsekakor pa sta bili najpomembnejši novosti medpredmetno povezovanje in timsko poučevanje.   

Evropski oddelki so se po desetih letih uspešnega delovanja zaključili. Njihove pridobitve so bile pripravljene za implementacijo v ostale programe.

Obe zgodbi, klasična in evropska se na svoj način nadaljujeta. Bilo je prijetno delati v obeh usmeritvah. Številni izzivi pri izvedbi so šolanje naredili prepoznavno, da so se pogosto vpisovali sorojenci. Dijaki so bili motivirani za dobre učne rezultate.

Tradicija Prve se nadaljuje, združuje raziskovanje kulture in civilizacije z učenjem za življenje, vzpodbuja ustvarjalnost in samostojnost ter zazrtost dijakov v prihodnost.


Ste izpustili zgodbo? Poiščite jo na seznamu zgodb.

Seznam objavljenih zgodb