18. 7. 2020

Hölbl - Prve ne pozabiš nikoli

Avtor objave: dr. Marko Hölbl / Dijak do leta: 1999

Prejšnja Naslednja

Že ob svojem prvem vstopu v mogočno stavbo Prve gimnazije Maribor sem bil poln spoštovanja do te institucije, ki se je z leti in predvsem s profesorji le še utrdilo.

Spomnim se prvih dni pouka, ko nas je naš takratni razrednik in učitelj biologije prof. Dragan Bosnić soočil z drugačnim, a izvrstnim načinom poučevanja. Njegova metoda je temeljila na razumevanju snovi in ne toliko na pomnjenju podatkov, kar je marsikoga od mojih sošolk in sošolcev takrat morda presenetilo. Danes, v času, ko so nam vse informacije na dosegu roke, je najbolj pomembna ravno zmožnost kritične presoje.

Pomembne smo se počutili pri urah slovenskega jezika pod vodstvom prof. Leona Štavbarja, ki nas je naslavljal z nazivoma gospodična in gospodič ter izrecno vikal. Še zdaj se včasih v družbi bivših sošolcev nasmejimo njegovi razlagi kriterijev in možnega števila točk pri posameznem pisnem preizkusu, petka je bila skoraj nedosegljiva. Njegova strast do slovenskega jezika in literature mi je popolnoma spremenila pogled na materni jezik.

Zaznamoval nas je tudi prof. Boris Hajdinjak, ki je na področju zgodovine in geografije to, kar danes predstavljata Google in Wikipedija – o zgodovini in geografiji je namreč zelo podrobno vedel in še ve, karkoli si ga vprašal. Še zdaj se spomnim toka reke Nil. Da smo takrat morali iti po odgovore na njegova slavna vprašanja v knjižnico, da je obstajal še iskalnik Matkurja in da je bil prenos podatkov 33,6 KB/s, je današnjim dijakom nepredstavljivo.

Seveda ne smem pozabiti tudi svojega takrat najljubšega predmeta filozofije in prof. Krajnc, s katero sva se zapletala v dolge debate, ki so nekatere dolgočasile, nekaterim so bile izhodišče za njihovo nadaljnje poglobljeno razmišljanje.

Zaradi prof. Mirjane Černe je naše znanje angleškega jezika še vedno na zavidljivem nivoju.

V času, ko je bil splet šele v povojih, smo programirali v programskem jeziku Pascal pri pouku profesorice Savnik, se pred začetkom pouka in med odmori redno srečevali in prerivali pri fotokopirnici pri bivšem Kinu Partizan, kjer so nam za boljši občutek pomanjšali miselne vzorce, in se po šoli družili v takratnem lokalu Kruh-Pecivo. Nepozabni izleti (Praga, Budimpešta, maturantski izlet v Grčijo) in zabave so poskrbele, da smo se po napornem učenju tudi sprostili. Skratka, Prve ne pozabiš nikoli.

In še v programskem jeziku:

IF "Prva" THEN "Nikoli ne pozabiš";

Ste izpustili zgodbo? Poiščite jo na seznamu zgodb ali se prijavite na naše e-novice.

Seznam objavljenih zgodb Prijava na e-novice